»Z zavedanjem, da se ta performans izvaja na ulicah po Sloveniji in drugih evropskih državah, pa tudi na podlagi ugleda akterjev sem predstavo povabila v Sarajevo, ne da bi se informirala o njeni vsebini.«

»Preveč nečimrna sem, moje telo je rodilo že dva otroka in raje ne bi stala gola pred skupino moških.«

»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»To je vprašanje odkritega poveličevanja in slavljenja zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu ideje, ki na žalost nikoli ni bila dokončno poražena.«

»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«

»Kako je igre v skupni državi doživljala Slovenija? Kaj smo jedli, kaj poslušali in brali, kakšne obleke smo nosili, kaj smo gledali po televiziji in v kakšnem stanovanju smo živeli? Za mnoge generacije je to izlet v 'dobre stare čase', za novejše pa okno v originalen svet 80. let, ki močno zaznamuje tudi današnjo popularno kulturo.«

»Ta dinamični preplet vizualnih in zvočnih fragmentov v temi razstavnega prostora zarisuje zemljevid napetosti in negotovosti, ki s sedanjega zornega kota spodbuja raziskovanje konstelacije tistega, kar bi lahko bilo in se ni zgodilo.«

»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«

»Performans-kritika je 'intervencija v obstoječi red stvari', ki 'premakne vsiljene meje 'mogočega' oz. 'dovoljenega' in 'razširja prostore mogočega'.«